Soni sam za tenku špagu v dvorišče
dovlekla.
Na pragu sam pocupkala,
z Batinih škornji snieg otresla.
Z merzlim rukomi vrata sam od gonjka
odškrinula,
za kvaku se držeči ozula se i z obuče stresla
zljepljeni snieg. Odmotala sam nuče s mokrih
i spemeržnjenih nog i onak bosa požurila
se k toplem šporetu da ih v rol porinem.
„Nejdi mam v vročino bo te noftalo. Hodi da ti
spretrljam noge i roke."
Merzli radijator. Zimske jutre.
Vuni je ralica ostrugala snieg z briega, ostal je goli asfalt.
Nije to više ma šodrana cesta v zime pona sniega i dece.
niti hiža onakva v kakve sam rasla.
„Kom si se zagledala? Ideš?"
„Idem. Idem dalje. Nečeg sam se zmislila."
Nečeg, ko greje navek, pa i unda
da su i radijatori merzli.
Anica Bukovec
